1. Evropska unija Projekt izgradnje Evropske unije Demokracija in njena pravila igre
Umetniško potovanje po demokraciji začenjamo s sklopom del, ki uresničujejo pozitivne in vznemirljive vizije o uresničevanju evropskega projekta.
Umetniška dela
John VASSAR HOUSE: Parlamento Europeo, 1979 – On display in visitors’ area, Strasbourg
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je, Françoise Schein Schein izdelala vrsto platen, primerljivih z reliefi, ki spominjajo na urbanistične razvojne načrte velikih sodobnih mest ali zemljevide infrastrukture in komunikacijskih poti (proge podzemne in nadzemne železnice, glavne ceste, zračne poti). Njeno delo Ideoglyphe Européen (1988) predstavlja labirint poti in smeri, ki se križajo in so projicirane na kovinsko površino, namerno prepuščeno rjavenju; omrežje vijugastih cest, med katerimi utripajo drobne električne žarnice, postavljene tam, kjer so na zemljevidu prestolnice EU. Celotno kompozicijo zaključuje vrsta majhnih ur, ki kažejo časovne pasove in za katere je umetnica želela, da se pravilno nastavijo kot znamenje razumevanja in dogovora med državami: „mettre des montres à l’heure = signe de l’entente, accord”.
Françoise Schein je leta 1997, ko je Evropski parlament pridobil in razstavil umetniško delo, to reliefno delo opisala kot „abstraktno delo, ki se v bistvu ukvarja s temo izgradnje Evrope. To delo je bilo zasnovano dve leti pred padcem berlinskega zidu in opisuje meje celine v gibanju in v polnem zamahu. Ta skulptura je slutnja dogodka, ki bo po drugi svetovni vojni pretresel Evropo. Ustvarila sem jo po desetih letih bivanja v New Yorku, po dolgem obdobju odsotnosti in odtujenosti, torej se zaradi tega pogleda od zunaj lahko nedvomno razumela kohezijo, ki obstaja med vsemi evropskimi državami, kohezijo, ki jo je ustvaril en sam narod: Evropejci”.
Ideoglyphe je opredelila kot prvo v dolgi seriji del velikega formata, ki jih je ustvarila od leta 1989. Njen mednarodni projekt urbane umetnosti, ki ga je pripravila na različnih postajah podzemne železnice v evropskih prestolnicah, je imel tudi temeljni motiv: omrežje, katerega cilj je izraziti tesno povezavo med znanjem in demokracijo.
Še en simboličen predmet, ki obravnava ključno funkcijo Evropskega parlamenta kot gonilne sile parlamentarne demokracije na celini, je European Parliament (1979). Njegov avtor, John Vassar House, je oblikoval predmet, ki spominja na velik kompas, astrolab ali znanstveni navigacijski instrument, ki simbolično predstavlja poseben trenutek v zgodovini evropskega projekta leta 1979:
„Delo European Parliament (Evropski parlament) obeležuje volitve leta 1979 in predstavlja čas, ko se je na pridružitev povezavi pripravljalo več držav. Dotedanje članice so predstavljene kot značilno oblikovani koščki obroča, ki tvorijo trden krog. Nove članice so pripravljene, da se kot centrifugalna sila pridružijo”.
Morfologija skulpture zajema prepričljivo delitev pristojnosti delitve pristojnosti v Evropski skupnosti: „droben laminirani obroček, ki se vrti okoli svoje osi na treh iglah, ki predstavljajo Svet, Komisijo in pravosodje, predstavlja mehanizem nezakonodajnih funkcij”.
Ta temeljna načela so se preoblikovala v zanimiv vrteč mehanizem, podoben namišljenemu kompasu ali uri, nagnjeni na svoji osi, ki označuje smer usklajenega delovanja med državami, ki so sestavljale Evropsko unijo leta 1979, in tistimi, ki so se ji kmalu zatem pridružile.
Vassar je ta kip zasnoval kot „vizualno počastitev spomina na izjemen zgodovinski trenutek prvih splošnih volitev v Evropski parlament“, vendar je njegov pomen še natančneje pojasnil: „Sestavni elementi obroča so devet držav članic, velikost vsake pa je odvisna od njenega števila glasov. Njihova zunanja površina ponazarja individualnost držav, medtem ko notranja površina obroča predstavlja njihovo združevanje v eno samo enoto: Evropski parlament.Trije premiki v nasprotni smeri urnega kazalca na notranjem obroču (Francija – Nemčija, Beneluks – Italija in Danska – Velika Britanija in Irska) kronološko prikazujejo dotedanje evropsko sodelovanje. Grčija čaka na vstop v ta krog. Podlago, ki simbolizira volivce, tvorijo različni politični tokovi, na katerih sloni celotna struktura Parlamenta. Ti tokovi se združujejo v kinetično silo, ki daje zagon dejavnostim Parlamenta”.
Delo Hémicycle Strasbourg (1987), prikazuje plenarno dvorano, ki je dom zakonodajne pristojnosti Evropske skupnosti, med zasedanjem, ki mu leta 1987 predseduje P. Daenkert. Verjetno je podlaga za to fotografija iz tega obdobja, ki jo je z dokumentarno natančnostjo in tehnično jasnostjo slikovno interpretiral John Goudie Lynch with documentary accuracy and technical neatness.
Blizu druge velike plenarne dvorane Evropskega parlamenta v Bruslju stoji monumentalna skulptura belgijskega kiparja Olivier Strebelle Confluences (1989), ena od njegovih tehnično najdrznejših del, ki kljubuje zakonu težnosti. Umetnik je postavil pravo jekleno drevo z močnim valjastim deblom, ki se dviguje in razprostira številne cevi, združene v grozde, ki se srečujejo, raztezajo in zibajo v atriju stavbe Spaak. Prostostoječa in organska struktura, ki, kot izhaja iz njenega naslova, simbolizira območje sotočij in srečanj, bratstva in dobrega razumevanja, ki ga morajo evropski narodi ohranjati pri svojih izmenjavah in skupnih podvigih.