Equilibrium

Ovidiuja Maiteca zaradi njegovega kulturnega ozadja in izbrane tehnike pogosto primerjajo s Constantinom Brancusijem, čeprav je Maitec kiparstvo 20. stoletja zaznamoval s svojim značilnim slogom. To je delno posledica dejstva, da je bil Maitec eden redkih umetnikov, ki je smel v času komunizma kljub geografskim in političnim razdorom potovati po Evropi. Študiral je na Inštitutu za likovno umetnost N. Grigorescu v Bukarešti (1945–1950), kmalu po diplomi, leta 1950, pa je sodeloval pri ustanovitvi združenja Union of Plastics Arts in Romania. Njegove skulpture so bile že od začetka prežete s političnimi komentarji, saj so nastale pod vplivom socialnega realizma. Šestdeseta leta 20. stoletja zaznamujejo umetnikov prehod na abstraktne lesene rezbarije, in sicer s prehodnim delom The Wall (Zid), kjer že naslov izraža močna politična nagnjenja. Čeprav so njegova dela brezčasno moderna, imajo očitno inženirsko kakovost in funkcionalni potencial. Svoja lesena dela najprej sežaga, nato pa izrezlja aerodinamične komponente, ki oblikujejo strukturo, za katero se zdi, da lahko kljubuje vetru in drugim naravnim silam. Ta občutek načrtovane trajnosti dopolnjuje simboliko ravnovesja, ki jo je umetnik neumorno spreminjal. Equilibrium uteleša vrhunec te raziskave z dolgoživostjo, simetrijo in sorazmernostjo, ki se odražajo v delu, ga lahko dojemamo kot politično izjavo.