Estonia

Umetnost Dionisopulosa je prežeta z modrostjo starodavne grške filozofije, saj je zanjo, enako kot za življenje, značilna stalna negotovost. Po opravljenem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Atenah (1949–1953) je s pomočjo državne štipendije odpotoval v Pariz in se izobraževal na Académie de la Grande Chaumière. To potovanje je obogatilo njegovo umetniško obzorje. Po vrnitvi v Atene je delal v oglaševanju in gledališču, nato pa se je leta 1958 vrnil v francosko prestolnico, tokrat s triletno državno štipendijo (I.K.Y.). V mestu luči se je ustalil ter se spoprijateljil s Pierrom Restanyjem in novimi realisti, ki so mu pomagali razumeti umetniško naravo poceni vsakdanjih materialov. Papir, letaki, plakati in reklamni prospekti so postali njegovo glavno orodje, material, ki ga je razrezal na drobne trakove. Množično komuniciranje prek izdelkov množične proizvodnje, ki spodbujajo množično potrošnjo. Potrošniško blago, ki se je oglaševalo na njegovih preoblikovanih površinah, je na koncu našlo pot v njegovo delo, v srajce, kravate ali nogavice, upodobljene s spiralnimi linijami, da dajejo videz vrtinca. Znaki, ki opozarjajo na spremembo perspektive, ki sledi? V seriji 28 evropskih držav je na subtilen, a smiseln način uporabil svojo privrženost papirju. Vsaka od zastav je prekrita s filtrom papirnatih trakov, podobnih konfetom, ki nacionalni simbol zakrijejo domala do neprepoznavnosti (vzorec je na vseh 28 zastavah enak). Umetnik tako z združitvijo teh simbolov postavi pod vprašaj njihov obstoj. Vsi so edinstveni, a vsi pripadajo skupnemu sistemu. Dionisopulos je serijo ustvaril v obdobju, ko se je spraševal o smiselnosti čezmernega potrošništva. To ga je prek simbolov in materialov, ki so ga (a tudi nas) nekoč navduševali, pripeljalo do tega procesa.