Sullivan’s Field

Slikar liričnih pejsažev William Crozier je v svoje naravne slike vnašal zelo razpoznavno dinamičnost. Študiral je na Šoli umetnosti v Glasgowu (1949–1953), nato pa je nekaj časa preživel v Parizu in Dublinu, preden se je nazadnje ustalil v Londonu. Šele tam je njegova poklicna pot dobila pravi zalet. Pozneje se je preselil v Cork, kjer je odprl svoj atelje. Ta regija je nanj naredila izjemen vtis in ga navdihovala, zato je najbolj raziskana tema v njegovem opusu. Crozierjev pristop h krajini je edinstven. Njegove barve so živahne, polne kontrasta in čustveno nabite do te mere, da njegovim delom ni mogoče pripisati latentne romantičnosti. Njegova dela prav tako zaznamuje izjemno razumevanje linije in dinamike. Crozier se ne strinja z akademskim razumevanjem perspektive, pač pa smer, orientacijo in globino upodablja s strmimi krivuljami, ki praviloma v skorajda spiralnem gibu pogled usmerjajo v desno. Ta svojstvena kompozicija umetnika je imenitno zajeta tudi na sliki Sullivan’s Field. Zdi se, da se bo tematizirano polje domala potopilo v vodo, tako močan občutek dinamičnosti daje namreč njegov obris. Tudi voda je podobno dinamična, njena linearna površina je povsem nemirna. Takšne linije so v močnem nasprotju s Crozierjevimi poznejšimi deli (od leta 1990 naprej), ki so zaznamovana s strogo, sploščeno in nepremično navpičnostjo.