ROSINA LUI

Hygge, 2024

Starinska lesena klubska mizica, pobarvana z akrilnimi barvami. 41 x 74 x 74 cm.

 „Kaj potrebujemo za hygge? Beseda hygge, ki je bila v danščini prvič zapisana v 19. stoletju, je splošno priljubljena beseda, ki označuje prijetno, sproščeno, zadovoljno razpoloženje. Pri tem ne gre le za psihično stanje posameznika, ampak za vsakdanjo izkušnjo povezanosti, varnosti, enakosti, socialnega toka in osebne celovitosti. Za hyggejem se skriva trdna in trajnostna politična struktura, ki podpira pravice posameznika in svobodo kulturnega, družbenega in političnega udejstvovanja.

To delo, kjer je v središču pravzaprav nizka klubska mizica, zajema bistvo odprte, demokratične in sodelovalne družbe. Klubska mizica ostaja zanimiva skozi čas, saj se njeno oblikovanje prilagaja spreminjajočim se potrebam različnih uporabnikov. Najdemo jo v javnih kavarnah in po domovih, tako da je hkrati zasebni in skupni prostor. Ta širša, nižja različica se je pojavila po drugi svetovni vojni in je bila uporabnejša za bivalne prostore, saj je bila dovolj velika ne le za kavo, ampak tudi knjige, vaze in druge okrasne predmete. Z izumom televizije v 50-ih letih 20. stoletja se je klubska mizica še znižala, da ne bi zastirala pogleda na televizor, tudi če so na njej še drugi predmeti.

Poleg tega je mogoče ob njej uživati v več okrasnih in uporabnih predmetih, saj je njena teža enakomerno porazdeljena med nosilne noge. Enako kot klubska mizica se lahko zruši tudi družba, če ne nudi enakih možnosti vsem skupnostim. Ob volitvah v Evropski parlament smo priča vse večji polarizaciji, ki jo spodbujajo senzacionalistične zgodbe in pozornost medijev, ki krivdo valijo na določene demografske dejavnike. Taka ločevalna politika ne upošteva trajnostnega človeštva in gospodarstva, saj ovira dostopnost in odprtost virov, financiranja in kulture. Kako lahko ohranimo raznolikost in živahnost, ki koristita vsem in vsakomur?

Raznolike, vključujoče in poštene prakse so nujno potrebne za ohranitev sedanjih prednosti, ki jih imajo odprte in demokratične družbe. Vsi predmeti in obredi – od svežih tulipanov s sobotne tržnice do modre vaze, kamor jih postavimo – so mogoči le zaradi raznolikosti in medsebojnih vplivov.“