6. Demokracija in urbane spremembe
Koherentna skupina del bolgarskih umetnikov, ki kritično in zgledno obravnava različne vidike tega, kako pristop Bolgarije k Evropski uniji vpliva na življenje ljudi.
Umetniška dela
Motif I (State Machine) Nadezhda Oleg Lyahova, je del projekta Globally and on a Long-term Basis the Situation is Positive (2007-2009), ki obsega vrsto kratkih videoposnetkov, posnetih na ulicah Sofije, ter vrsto digitalnih odtisov na platnu („motivov“), ki prikazujejo negibne podobe iz omenjenih videoposnetkov.
Ta digitalni tisk se nanaša na skrajnosti urbanega razvoja in vladnega posredovanja pri načrtovanju velikih mest. Vrste bagrov, postavljenih v ravnih vrstah kot vojska Nezemljanov v primitivni videoigri, simbolizirajo veliko gradbeno mrzlico, ki je izbruhnila v Bolgariji po vključitvi države v Evropsko unijo. Kot je dejala sama Ljahova:
„S pristopom k EU 1. januarja 2007 je Bolgarija dobila status polnopravne članice. To je prineslo priložnost za sodelovanje v vseh „posebnih“, „regionalnih“, „inovativnih“, „čezmejnih“ in „večkulturnih“ projektih, ki so namenjeni uvajanju „standardov EU“ in nam omogočajo, da izkoristimo „široko paleto priložnosti“, ki jih ponuja EU. (…) Prišli so podjetniški vlagatelji, ki so s seboj pripeljali opremo in ljudi vseh vrst. Začela so se intenzivna gradbena dela. V soseščini je hrumela gradbena oprema. Zeleno travo sta nadomestila beton in železo. Sredi hrupa, blata in v oblakih prahu navdušeni ljudje in stroji vsak dan gradijo našo evropsko prihodnost”.
Idealističen kontrapunkt kritičnemu in skeptičnemu pogledu Ljahove najdemo na plakatu, ki ga je zasnoval poljski ilustrator in slikar Rafał Olbiński. Na njem Evropa, ki jo, kot pri slikarskih modelih italijanske renesanse, pooseblja ženska, mirno spi sredi idilične pokrajine, medtem ko se ji v sanjah prikazujejo značilne poljske stavbe.
Slika Vasilena Gankovska na kateri se mladi brezskrbno zbirajo na travniku v dunajskem parku Burggarten – An Afternoon at Burggarten #2 (2007) – je lahkoten pogled na preprosto uživanje v mestnem prostoru.
Če se je delo Oleg Ljahove nanašalo na novo mesto, ki še nastaja, pa digitalna fotografija dvojice Missirkov & Bogdanov – Weekend 2126. The Valchevs (2008) – namesto tega zre nazaj, na institucionalno strukturo komunističnega režima. Gre za spominsko hišo bolgarske komunistične partije Buzludža (1981), ki trenutno velja za izjemen spomenik, ki še vedno ohranja svoj futuristični in znanstvenofantastični videz.
Stavba v obliki NLP (nekakšen brutalen, retrofuturističen leteči krožnik) izstopa iz namišljene pokrajine v ozadju, kjer se gibljejo člani družine v narodnih nošah.
Kritiki so poudarili:
„Weekend 2126 – The Valchevs (Konec tedna 2126 –Valčevi)(2008) prikazuje družino Valčev na sprehodu na sončno nedeljo, ko se lagodno sprehajajo po pobočjih gore Buzludže. Nekateri družinski člani celo lenobno skladajo glasbo, po tem ko so s svojo ladjo pristali na vrhu gore v sicer zapuščeni pokrajini. Jasno je, da se ta prizor, ki se sicer sklicuje na preoblikovano staro in napol pozabljeno novo, odvija v prihodnosti, kljub nenavadnim etno-srednjeveškim oblekam, afriškim srajcam in ročno izdelanim glasbenim inštrumentom, ki spominjajo na že dolgo pozabljeno folkloro, ki pa je vendarle del pop kulture. Slika Misirkova/Bogdanova predstavlja eno od možnih vizij, kako bodo morda prihodnje generacije videle in cenile Buzludžo”.