7. Demokratizacija umetnosti
Za naslednja izbrana dela je značilno, da prikazujejo vključevanje umetnosti v vsakdanjem življenju ter v glavnih temah in socialnih vprašanjih sedanjega trenutka, kot so odnos med kulturo in trgom, migracijska gibanja ali družina.
Umetniška dela
Ta čas se politično-socialna aktivacija umetnosti na najbolj učinkovit, sporen in prepoznaven način izraža z grafiti. Knock, Knock Knocking On Heaven’s Door (2007) Jaan Elken, je plod trdega dela, ki združuje tehnične vire tahizma in grafite. Elken se je po hiperrealističnem obdobju prepustil temu alternativnemu uličnemu kulturnemu pojavu, ki ga je pogosto videval, ko je živel na območju geta v Lasnamäeju. Da je prišel v svoj studio, je moral namreč prehoditi več nadstropij, polnih urbanih simbolov.
Medicine cabinet (1992) Joep van Lieshout je kovinska škatla nevtralne sive barve in običajnega videza, ki je oblikovno reprodukcija industrijske enote; primer diskretnega in konceptualnega umetniškega predmeta, pri katerem sta umetnikovo avtorstvo in osebnost očitno odsotna. Vendar se nam razkriva kot protisloven predmet, saj ko odpremo škatlo, na dnu odkrijemo velik podpis umetnika.
Umetnik je leta 1995 ustanovil studio Atelier Van Lieshout, ki uporablja metodologijo, s katero želi spodkopati mit o umetniškem geniju. Za ustvarjanje uporabne in domiselne umetnosti s kančkom humorja in v korist družbe je razvil multidisciplinarno prakso, ki ustvarja dela na meji med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo, ter raziskuje tanko črto med produkcijsko umetnostjo in funkcionalnimi predmeti množične proizvodnje.
Proizvodnja in potrošnja hrane, ki jo je industrija preoblikovala v standardizirane proizvode in oglaševalske ikone, sta osrednji motiv Marko Blažo v Homage to Andy Warhol (Posvezili Andyju Warholu), kjer se izrecno sklicuje na serijo 32 Campbellovih jušnih konzerv tega umetnika iz leta 1962, ki danes veljajo za temeljni simbol pop umetnosti. Blažo je v Warhol 1 (2007), jušno konzervo zavil v vzorec stebrišča v grško-rimskem slogu kot zunanjo lupino, ki spominja na rimsko antiko in klasično umetnost, kar kaže na nekakšno povezavo med klasično in množično kulturo.
Migracijska gibanja in njihov veliki vpliv na družine in družbe so ena od osrednjih tem poklicne poti malteške umetnice Ruth Bianco, in sicer v projektih, kot sta Connecting geographies (Povezovalne geografije ali Tidal dialogues and transit zones (Bibavični dialogi in tranzitna območja), v katerih razvija umetniško prakso, ki temelji na raziskavah in obravnava vprašanja teritorija in čezmejnega gibanja.
Poliptih Lines of migration (2020-2021) je nedvoumno povezan z art contestataire ali poulično umetnostjo, če sodimo po ekspresivni uporabi kolaža ter komunikacijski učinkovitosti simbolov in kratkih pisnih sporočil, ki jih uporablja. Kot je poudarila sama umetnica, ima prav tekstura bistveno vlogo v zasnovi tega dela, zlasti ker je nastalo med pandemijo covida-19, ko se je moral svet zateči k stikom na daljavo in na varnostni razdalji.
Družinske vezi so v delu Edith Karlson Family (2019) prikazane z nenavadnega zornega kota. Karlsonova pogosto uporablja like pošasti ali živali, pa naj bodo to izumrle živalske vrste ali pa podobe iz srednjeveške ikonografije, ki sta jih pozneje prevzeli fantastična literatura in kinematografija.Njene skulpture so včasih opisane kot basni, zlasti kadar živalim ali bitjem pripiše človeške značilnosti in vedenje, da lahko s kritičnim očesom komentira sodobno družbo.