Zakaj Umetnost v demokraciji?
Kaj je demokracija? Zakaj je Evropska unija sprejela demokratične vrednote? Zbirka sodobne umetnosti Evropskega parlamenta vključuje številna umetniška dela, ki lahko ponudijo odgovore na ta vprašanja in vpogled v to, kako vizualni umetniki iz različnih evropskih držav razlagajo demokracijo.
Izbrana umetniška dela lahko opredelimo kot kritično in osebno vizijo vsakega od predstavljenih umetnikov, ki prek svojih del jasno zagovarjajo demokracijo. Pomagajo krepiti zavest, da je treba demokratične svoboščine varovati, in opozarjajo, da moramo ostati pozorni in sodelovati v tako odločilnih procesih, kot so evropske volitve. S tem nas opozarjajo, da imamo tudi evropski državljani vlogo pri varovanju z glasovanjem na prihodnjih evropskih volitvah junija 2024.
Namen razstave je tudi ponuditi dragocen pogled na najpomembnejše vidike zdrave demokracije, kot sta spoštovanje pravil igre ter nujno politično udejstvovanje družbe. Obravnavana so tudi druga pomembna vprašanja, ki predstavljajo izzive in so preizkusni kamen naših demokratičnih vrednot, na primer odnos med državljani institucijami, vloga množičnih medijev pri posredovanju jasnih in zanesljivih informacij, omejitve za moč države v zasebnem življenju in pobudah državljanov ali pa migracijska in čezmejna gibanja.
Nekateri pomembni trendi sodobne umetnosti kažejo družbeno in politično stvarnost sodobnega sveta skozi razmišljujoč in kritičen pogled, pogosto z dozo ironije, sarkazma, skepse ali grenkobe. V tem smislu jih močno zaznamuje intelektualna, etična in v nekaterih primerih odkrita politična zaveza, ki so jo sprejeli številni umetniki 20. in 21. stoletja.
Umetnost lahko pogosto zavzame kritično stališče, ki prodira skozi naš navidezno preprost vsakdan in ga presega, da bi razkrila njegove pogosto neopažene vidike, izpostavila neprijetno resnico ter zastavila etična in zgodovinska vprašanja. To je umetnost, ki naj bi opozarjala in svetovala, prodorno komentirala ter spodbujala k razmisleku.
Umetnost je učinkovito orodje sporočanja in ozaveščanja o različnih težavah, saj omogoča izražanje na način, ki ga pisni ali ustni jezik ne. Umetnost nas lahko gane in povezuje. Spodbudi lahko k razmisleku in novim zamislim ter je izhodišče za državljanski dialog, poglobljene pogovore o tem, kaj je pomembno za skupnost, ter za premagovanje razklanosti pri nekaterih vprašanjih.
V sedanji panorami vizualnih umetnosti obstajajo trendi, kot so artivizem, angažirana umetnost, skupnostna umetnost, ekološka umetnost itd., ki vidijo umetnost v funkciji kot sredstvo za nasprotovanje, kot izraz vprašanj in problemov politične narave, o čemer je v demokraciji mogoče razpravljati
Umetnost tako postane sredstvo sporazumevanja in politično orodje, osredotočeno na spremembe in preoblikovanje družbe: je jezik, ki presega meje akademskega in muzejskega sveta in posega na druga področja, da bi dosegel širše občinstvo. To je bila ena od želja, ki je z različnimi strategijami in cilji spodbudila nastanek več tokov umetniške avantgarde 20. stoletja, kot so dadaizem, nadrealizem ali pozneje konceptualna umetnost.
Ni bilo veliko umetniških pobud, ki bi kolektivno ali kot gibanje v svoje ime prevzele besedo „demokracija“. V svoje ime jo je ob ustanovitvi leta 1974 sprejela skupina Artists for Democracy (Umetniki za demokracijo), ki je imela „jasen in odločen cilj: izraziti solidarnost z mednarodnimi političnimi prizadevanji. Eksperimentalne umetniške prakse, ki jih je prevzela skupina, niso pomenile le novih načinov umetniškega ustvarjanja, temveč tudi alternativne metode za izražanje političnega razmišljanja in političnih dejanj. (…) Artists for Democracy so solidarnost udejanjali kot ustvarjalno politično dejanje.“
Ne smemo pozabiti, da so umetniška dela na tej razstavi, tako kot številna druga dela v zbirkah in razstavah po vsej Evropi, nastala predvsem zahvaljujoč možnosti, ki jo demokratična družba nudi posameznikom, in sicer da na različne načine svobodno izražajo svoje mnenje in misli ideje. Eden od teh komunikacijskih kanalov je umetniški in je povezan z razvojem inteligence in kritičnega razmišljanja, kar priznava tudi Evropski parlament:
„Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope in zavedanja o skupnih koreninah temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnosti in kompetenc umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na javnem in zasebnem področju ter zmožnosti teh sektorjev, da ustvarjajo, uvajajo inovacije in proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnemu in raznolikemu evropskemu občinstvu“.
„ker EU zaznamuje izredno bogata kulturna, družbena, jezikovna in verska raznolikost; ker so v tem kontekstu skupne vrednote, ki povezujejo naše družbe, kot so svoboda, socialna pravičnost, enakost in nediskriminacija, demokracija, človekove pravice, načelo pravne države, strpnost in solidarnost, bistvene za prihodnost Evrope; (…) poudarja bogat prispevek evropske umetniške dejavnosti h kulturni raznolikosti ter njeno vlogo pri širjenju vrednot Evropske unije in spodbujanju kritičnega razmišljanja (…)“.
1. Evropska unija Projekt izgradnje Evropske unije Demokracija in njena pravila igre
2. Civilno in politično udejstvovanje.
3. Odnos državljanov do javne uprave in pravosodja
4. Tveganja in nevarnosti za demokracijo
5. Množični mediji in demokracija
6. Demokracija in urbane spremembe
