Od zavzete umetnosti do demokratičnega artivizma
Uvod
Razstava Changemakers vzporeja dela vizualnih umetnikov iz več generacij in na ta način raziskuje, kako lahko umetnost služi kot sredstvo družbenih sprememb. Na razstavi so predstavljeni evropski umetniki druge polovice 20. stoletja, ki v svojih delih obravnavajo družbena in politična vprašanja. Kot njihovo nasprotje so predstavljeni mladi sodobni umetniki, ki se ukvarjajo z artivizmom – hibridnim žanrom, ki tehnike vizualne in uprizoritvene umetnosti povezuje s strategijami in cilji aktivizma[i].
Obe generaciji umetnikov svoje delo vidita kot politično pomembno ne le z ideološkega in poetičnega vidika, ampak tudi s tehničnega in materialnega. Umetniško udejstvovanje dojemata kot komuniciranje v imenu skupnosti, ki ji pripadajo, ter kot kritično pričevanje o aktualnih, družbeno pomembnih vprašanjih.
Iz celotnega kataloga je razvidno, da več izbranih artivistov vleče vzporednice med postopki, strategijami in oblikami sodelovanja pri umetniškem delu ter postopki posvetovanja, pogajanj in odločanja, ki so značilni za sistem parlamentarne demokracije.
Med izbranimi deli iz zbirke sodobne umetnosti Evropskega parlamenta je poudarek na umetnikih, ki so na svoji poklicni in umetniški poti pokazali zavezanost družbeni in politični realnosti svojega časa, med katerimi so zlasti Emilio Vedova, A.R. Penck, Georg Baselitz, Felix Droese, Darío Villalba, Janis Kunelis and Adolf Frohner. Njihova dela in poklicne poti skupaj s sodelovanjem v umetniških skupinah in podporo manifestom pričajo o njihovem, v določeni meri uporniškem odnosu do zgodovinskih, političnih in družbenih razmer, ki bi lahko omejile ali ogrozile svobodo misli in izražanja.
Nekateri so bili pripravljeni obravnavati teme, vprašanja in realnost, ki so bili za javnost in politične oblastnike neprijetni. To značilnost najdemo na poklicni poti umetnikov, kot so Darío Villalba, Claus Carstensen in Janis Psihopedis. V njihovih delih se dosledno odraža prepričanje, da je slikar ali vizualni umetnik neizogibno odgovoren za spreminjanje opazovalčevega pogleda.
Razstava poleg omenjenih umetnikov in kot povezavo s sedanjostjo vključuje tudi prispevke mladih artivistov. Mnogi med njimi so svoja umetniška dela ali prispevke ustvarili v okviru projekta Glasujte! Kultura na glasovnici, ki ga je pripravilo združenje Culture Action Europe s sofinanciranjem Evropskega parlamenta. Glavni namen te pobude je bilo mlade spodbuditi h glasovanju na evropskih volitvah 2024, zlasti v državah, kot je Belgija, kjer se je znižala starost za volilno pravico.
Razstava daje priznanje delu evropskih umetnikov, katerih poklicno pot je zaznamovala predanost politični svobodi in svobodi izražanja, kar je včasih ogrozilo tudi njih same ali njihov poklicni razvoj. Ti umetniki imajo pomembno vlogo pri premikanju tehničnih in tematskih meja vizualne umetnosti, hkrati pa si drznejo dvomiti v konvencije in cenzuro.
Celoten izbor je razdeljen na štiri dele, ki so posvečeni vodilnim temam, ki jih obravnavajo dela iz zbirke in artivizem mlade generacije.
- 1. Svoboda izražanja, svoboda kretenj in jezika
- 2. Etika in politična svoboda, demokracija in glasovanje
- 3. Migracije: integracija in evropska identiteta
- 4. Skrb za najranljivejše
- 5. Additional Resources
[i] Nossel, S., ‘Introduction: On ‘Artivism,’ or Art’s Utility in Activism’, Social Research: An International Quarterly, letnik 83, št. 1, 2016, str. 103-105. Projekt MUSE, https://doi.org/10.1353/sor.2016.0023.
Iz organizacijskih in tehničnih razlogov vseh predstavljenih del ni mogoče razstaviti na vseh razstaviščih, najprej v Bruslju in Strasbourgu.